Določanje dodatnih (razdelilnih) časov

Dodatni ali razdelilni časi so neplanirani a potrebni neproduktivni časi, ki so sestavni del vsakega normativa. Dodajamo jih v obliki deleža razdelilnega časa v % na osnovni časa dela (normativ na enoto mere).
Dodatne oz razdelilne čase lahko določamo:

  • s pomočjo metode SDD (link na metodo SDD) – kadar želimo dobiti natančen vpogled v dogajanje v posameznih delovnih sistemih,
  • s pomočjo metode MTO (metoda trenutnih opazovanj oz. multimomentna metoda) link na MTO – kadar želimo analizirati veliko število delovnih sistemov v relativno kratkem času.

Na osnovi analize tako ugotovimo deleže

  • Vp – čas za osebne potrebe,
  • Vsk – od velikosti delovnega naloga neodvisen dodatni čas,
  • Vsv – od velikosti delovnega naloga odvisen dodatni čas.

Seštevek teh treh deležev razdelilnih časov nam daje skupni delež razdelilnega časa »Zsv [%], ki ga dodajamo osnovnemu času.
V okviru ugotavljanja deleža razdelilnih časov se praviloma ugotovijo tudi razni neupravičeni (neproduktivni) časi in drugi časi, ki jih pod določenimi pogoji upoštevamo.