Normiranje zahtevnejših del

Zahtevnejša dela, kjer človek poslužuje enega ali več strojev, skupinska dela, itd., se normiranje izvaja s pomočjo metode SDD (slika delovnega dne).
Metoda SDD temelji na celodnevnih posnetkih časa, na osnovi katerih dobimo ustrezen časovni vzorec procesa, kjer na osnovi vrednotenja dobimo predpisane čase (NORMATIV), delež dodatnih časov, zraven tega pa lahko utemeljeno sklepamo na strukturo in organizacijo dela.
Snemanje poteka z beleženjem vrste in trajanje vseh dejavnosti v delovnem času. Za ta namen se uporablja računalniški obrazec (templata) v excelu, ki omogoča tako enostavno zajemanje dejavnosti kot tudi vrednotenje.

Z metodo SDD se:

  • ugotavlja dejanska kapaciteta oz. izkoristek stroja v obstoječem stanju in predpišejo ukrepi za povečanje izkoristka,
  • zajemajo vsi predvideni in nepredvideni dogodki opazovanega delovnega sistema,
  • ugotavljajo tipične prekinitve delovnega procesa, čas njihovega pojavljanja, trajanje in določeni vzroki za te prekinitve,
  • analizira organizacija dela posameznega delavca ali posadke; smiselnost izvedbe dela in nalog, zasedenost in obremenjenost posameznika,
  • analizirajo postopki in ravnanje delavca ter odgovornih v primeru nastanka motenj.

Sistematično zbrani podatki se razvrstijo, ovrednotijo in za delovni sistem se določi čas osnovne dejavnosti (produktivno delo) in delež razdelilnih časov Zv (%).
V okviru analize SDD analitik zaznava in zapisuje tudi zaznane “neskladnosti” oz. potenciale izboljšav, ki jih ob koncu predstavi naročniku.
V 1. analizi po metodi SDD lahko hkrati snemamo največ do 4 elemente, npr. 1 stroj in 3 posluževalci ali 2 stroja in 2 delavca.