Usposabljanja za vodstvene in strokovne sodelavce

Uporabna industrijska ergonomija

Neupoštevanje ergonomskih principov je zelo pogost vzrok za nastanek poklicnih bolezni, nedoseganje rezultatov in nemotiviranost delavcev. Pravilno ergonomsko oblikovana delovna mesta kratkoročno neposredno vplivajo na produktivnost dolgoročno pa lahko vplivajo na omejitve pri opravljanju določenih del ali celo nezmožnost opravljanja le-teh. Staranje prebivalstva daje dodatno težo pomenu strokovnega oblikovanja dela in delovnih mest na lestvici prioritetnih nalog proizvodnega podjetja. Samo podjetja, ki bodo sposobna zagotoviti in ohraniti zmožnost doseganja predpisane produktivnosti tudi starejšim delavcem, bodo lahko zagotovila prilagodljivost neodvisno od dogajanja na socialnem trgu in sprememb na sicer togem področju delovne zakonodaje.

Cell Leader

V usposabljanju so združeni vsebinski moduli, ki zajemajo sodobno znanje in kompetence, ki jih vodje timov in skupin potrebujuejo za učinkovito organizacijo proizvodnje in doseganje zastavljenih ciljev. Udeleženci bodo spoznali praktične pristope za organizacijo dela v svojem področju, metode in tehnike za analizo procesa in reševanje problemov, osnove ergonomije in upravljanja s časom in vplivom teh na produktivnost.

Komunikacija, motivacija in reševanje konfliktov

Delo z ljudmi je pomembna naloga, saj ima neposreden vpliv na učinkovitost organizacije dela, krmiljenje proizvodnje, dosledno izvajanje racionalizacijskih procesov ipd. Poudarek bo predvsem na obravnavi nalog vodje, še posebej pri ustvarjanju ugodnega vzdušja med zaposlenimi, nematerialnem motiviranju sodelavcev, pri ravnanju v situacijah, ko se pojavi nezadovoljstvo, kako preprečevati konfliktne situacije in kako jih reševati, ko se pojavijo, kako vpliva njihovo razpoloženje in ravnanje na vzdušje v skupini, itd. Izpostavljen bo pomen pripadnosti podjetju, zakaj je včasih potrebno narediti tudi kaj več, kot je običajno, kako pomembna je inovativnost vseh zaposlenih in kako nanjo vpliva odnos vodij. Govorili bomo o njihovem odnosu do podrejenih, poseben poudarek pa bo namenjen spreminjanju vedenjskih vzorcev.

KVP² – Kontinuiran proces izboljšav

Kako zagotoviti nenehno izboljševanje proizvodnje? Kako v ta proces vključiti delavce, njihovo znanje, izkušnje, sposobnosti? Kako jih motivirati za aktivno sodelovanje v procesu sprememb? KVP² – Proces kontinuiranih izboljšav je eden najbolj znanih in tudi učinkovitih pristopov za izboljševanje proizvodnih procesov. Sistematična analiza in vizualizacija izdelavnega procesa omogoča zaznavanje vseh vrst izgub v toku dodane vrednosti. Timsko delo v procesu KVP2 omogoča oblikovanje takšnih ukrepov za izboljšave, ki dajejo v praksi hitre in učinkovite rezultate, brez večjih investicij. Vključitev neposrednih izvajalcev zagotavlja, da so sprejeti ukrepi praktični in da se ti ne odklanjajo. KVP² je univerzalna metoda, ki je uporabna v različnih panogah industrije ne glede na velikost podjetja.

SMED - Krajšanje časov menjav

Vedno manjše serije in s tem povezane pogoste menjave na strojih neposredno zmanjšujejo produktivnost proizvodnje. Tudi za skrajševanje časov menjav, pri čemer čas menjave razumemo kot čas od zadnjega dobrega kosa izdelka A, do prvega dobrega kosa izdelka B, obstaja sistematika, ki omogoča hitro doseganje dobrih rezultatov. Z uporabo načel metode SMED – »Single minute exchange of Die« lahko izdatno skrajšamo čase menjav in s tem povečamo produktivnost.

Metoda 8D - proces obvladovanja neskladnosti

Metoda 8D predstavlja proces za reševanje problemov in obliko oz. način poročanja, ter ima natančno definiran akcijski plan oz. »check-listo« za reševanje neskladnosti.

VALUE STREAM MAPPING - Oblikovanje toka dodane vrednosti

Pojem pretočnega časa smo vse prepogosto povezovali z delovnim mestom ali ga celo zamenjevali z izdelovalnim časom. To je v preteklosti vodilo predvsem k izboljševanju produktivnosti posameznih delovnih mest, kar pa se ni nujno odrazilo v izboljšanju sposobnosti celotnega procesa. Spoznanje, da bomo le s pravilnim strukturiranjem procesa lahko izpolnili zahteve odjemalcev, je ključ do izboljšanja produktivnosti, zmanjšanja zalog, izboljšanja odzivnosti, prilagodljivosti in kakovosti. Kako to prepoznati in razumeti priložnosti? Metodologija VSM (Value Stream Mapping) je eden izmed osnovnih ključev za razumevanje priložnosti in izziv vsakega proizvodnega podjetja.

Vrednostna analiza

Vrednostna analiza (VA) je metoda, uporabna v vsakem podjetju, saj so objekti raziskave lahko proizvodi, organizacije, delovni procesi in storitve. Vrednostna analiza se je najbolj uveljavila predvsem pri razvoju novih proizvodov. Delo v medfunkcijskem in interdisciplinarno sestavljenem timu, VA omogoča predvsem občutno skrajšanje pretočnih časov razvoja in znižanje stroškov.

Management idej - pospeševanje inovativnosti zaposlenih

Inovativnost na vseh področjih podjetja postaja pogoj za zagotavljanje konkurenčne sposobnosti podjetja na globalnem trgu. Dinamika sprememb, ki vpliva na podjetje, zahteva nove modele invencijsko-inovacijske dejavnosti v podjetju, ki bodo omogočili povezavo »radikalnih« inovacij na eni strani ter »množične« invencijsko-inovacijske dejavnosti in procesa stalnih izboljšav na drugi strani. Ločeno obravnavanje posameznih pristopov v preteklosti ni dalo želenih sinergijskih učinkov, temveč so si ti pogosto celo konkurirali. Management idej predstavlja sodoben, v praksi uspešno preizkušen model, ki celovito upravlja različne pristope stalnih izboljšav in invencijsko-inovacijske dejavnosti.

Obvladovanje proizvodnih stroškov

Program 5S

Red in čistoča niso pomembni samo zaradi zunanjega videza, temveč so pogoj za visoko produktivnost in učinkovitost podjetja. Urejeno, dobro organizirano in čisto delovno okolje ter delovno mesto nam že na prvi pogled pokaže odnos zaposlenih do svojega dela in izdelkov, ki jih proizvajajo. Kako vzpostaviti kulturo in okolje, ki dokazano zelo pozitivno vpliva na kakovost dela sodelavcev in samih izdelkov? 5S tehnika je zagotovo ena izmed najbolj učinkovitih in enostavnih metod oz. pristopov, ki lahko v izjemno kratkem času, brez velikih denarnih sredstev vodi do izboljšanja produktivnosti, kakovosti in varnosti pri delu.

Analiza možnih napak in njihovih vplivov – FMEA

FMEA prispeva k temu, da dosežemo zanesljivost ali optimalno življenjsko dobo določenega elementa ali sistema, ki najprej usmeri našo pozornost na kritične točke, ki jih je potrebno sanirati, potem pa nakaže ustrezne ukrepe za izvajanje.

Uvajanje KANBAN sistema v proizvodnjo

Čeprav so poznani številni principi in »lean« tehnike, ki so pogosto prepleteni s konceptom Toyota proizvodnega sistema, se kljub temu pri njihovi implementaciji porajajo številne zadrege in napake. Eden izmed ključnih elementov vitkosti je delujoč »pull« sistem izdelave izdelkov in oskrbe s sestavnimi deli in podsestavi. Sistem KANBAN temelji na ideji krmiljenja materialnega toka v proizvodnji na osnovi dejanskih potreb, hkrati pa zagotavlja preglednost procesa in omogoča nadzor in zniževanje zalog v procesu.

“Train the trainers”

Usposabljanje delavcev v proizvodnji izvajajo običajno neposredni vodje (mojstri, skupinovodje, vodje oddelkov), ki praviloma nimajo znanja iz področja industrijske pedagogike oz. andragogike. Obvladovanje teh znanj in veščin lahko bistveno poveča učinkovitost in kakovost usposabljanja. Ustrezno usposobljeni instruktorji lahko v krajšem času bolje usposobijo sodelavce za opravljanje “novih” del in nalog. pri opravljanju dela.