Čas, časovni normativi


Normiranje enostavnih del

Za enostavne delovne operacije oz. delovna mesta, kjer je takt dela odvisen predvsem od človeka (eno ali večmestna ročna dela, enostavna strojna dela, itd.), določamo normativ na podlagi snemanja in vrednotenja »planiranih odsekov« s pomočjo ustrezne časovne merilne priprave (NORMAR 3.0).

Normiranje zahtevnejših del

Zahtevnejša dela, kjer človek poslužuje enega ali več strojev, skupinska dela, itd., se normiranje izvaja s pomočjo metode SDD (slika delovnega dne). Metoda SDD temelji na celodnevnih posnetkih časa, na osnovi katerih dobimo ustrezen časovni vzorec procesa, kjer na osnovi vrednotenja dobimo predpisane čase (NORMATIV), delež dodatnih časov, zraven tega pa lahko utemeljeno sklepamo na strukturo in organizacijo dela. Snemanje poteka z beleženjem vrste in trajanje vseh dejavnosti v delovnem času. Za ta namen se uporablja računalniški obrazec (templata) v excelu, ki omogoča tako enostavno zajemanje dejavnosti kot tudi vrednotenje.

Določanje dodatnih (razdelilnih) časov

Dodatni ali razdelilni časi so neplanirani a potrebni neproduktivni časi, ki so sestavni del vsakega normativa. Dodajamo jih v obliki deleža razdelilnega časa v % na osnovni časa dela (normativ na enoto mere).

MTO - metoda trenutnih opazovanj

Z MTO – metodo trenutnih opazovanj (multimomentno analizo) ugotavljamo pogostnost vnaprej definiranih vrst dela v enem ali več delovnih sistemih, in sicer s pomočjo naključno opravljenih kratkotrajnih opazovanj. Za izvedbo MM ni potrebna naprava za merjenje časa. MTO omogoča analizo velikega števila delovnih sistemov s sorazmerno veliko natančnostjo v relativno kratkem času.

Izdelava: ORG. TEND d.o.o.

TEST SLO