MTO - metoda trenutnih opazovanj
MTO tako praviloma uporabljamo za:
- ugotavljanje kazalnikov uspešnosti proizvodnje; kot na primer stopnja izkoriščenosti delovnih priprav,
- ugotavljanje deleža prekinitev; glavne dejavnosti, vrste motenj in glavni vzroki, stopnja mehaniziranosti delovnega procesa,
- ugotavljanje zasedenosti delavcev in s tem potrebe po delavcih,
- določanje deleža razdelilnih časov,
- raziskovanje poteka dela za potrebe priprave in krmiljenja proizvodnje.
Skladno s programom MTO delo poteka po naslednjih korakih:
- Določitev ciljev analize in delovnih sistemov, ki bodo vključeni v analizo MTO.
- Določitev in opis vrst dejavnosti, ki se bodo beležile. Določitev dejavnosti in dogodkov, ki jih želi naročnik posebej ugotavljati (npr. menjave na strojih, neupravičene neaktivnosti, itd). Priprava obrazcev za izvedbo zajemanja podatkov.
- Izdelava “hodograma” – načrta poti obhodov.
- Izmeriti čas potreben za izvedbo 1 obhoda. Izračunati število možnih dnevnih obhodov. Določiti število potrebnih posnetkov “n” in iz tega število predvidenih potrebnih dni snemanj.
- Dogovoriti sistem izvajanja obhodov; zagotovljena mora biti naključnost obhodov.
- Opraviti sestanek z delavci iz proizvodnje; kratka predstavitev analize in njenega namena, vloga delavcev (npr. označevanje vzrokov motenj ali odsotnosti na delovnem mestu).
- Izvedba analize – opraviti obhode, zajeti podatke. Spremljanje in nadziranje napredovanja analize ter sprotno ugotavljanje dosežene predpisane minimalne natančnost “f” analize.
- Končno vrednotenje posnetkov.
- Vrednotenje podatkov in izdelava zaključnega poročila.
Samo zajemanje podatkov po metodi MTO namreč ni zahtevno, je pa časovno obsežno.
V fazi priprave na izvedbo je potrebno z naročnikom natančno določiti cilje in namen naloge. Omejiti je potrebno obseg naloge – določiti delovne sisteme, ki jih naročnik želi analizirati.
TEST SLO